Potres, ki je v sredo zjutraj prizadel Rusijo na Kamčatki, je sprožil cunami, katerega valovi so na Havaje prispeli v torek zvečer. Ta časovna diskrepanca, ko so valovi dosegli cilj 'pred' samim potresom, je posledica različnih časovnih pasov, saj so se valovi gibali 'skozi čas'. Pojav je bil opisan kot izjemno hiter, primerljiv z reaktivnim letalom.

Ameriški zvezni in državni zakonodajalci so v letu 2025 ponovno poskušali uvesti trajni čas in s tem končati polletno premikanje ur, vendar pri teh prizadevanjih niso bili uspešni. Kljub številnim predlogom, ki so jih obravnavali v različnih zakonodajnih telesih, nobena od pobud ni prejela zadostne podpore za uveljavitev sprememb na nacionalni ravni ali v posameznih zveznih državah. Zaradi neuspešnih pogajanj v preteklosti se vprašanje prestavlja v leto 2026, ko bodo zakonodajalci ponovno preučili možnosti za poenotenje časovnih pasov. Razprave o tem, ali bi morali trajno uvesti poletni ali zimski čas, ostajajo vroča tema, saj vplivajo na gospodarstvo, zdravje ljudi in varnost v cestnem prometu. Trenutno kaže, da bodo državljani vsaj še nekaj časa morali ročno prilagajati svoje ure dvakrat letno.

Argentinska poslanska zbornica je potrdila predlog zakona o spremembi časovnega pasu države. Cilj spremembe je uskladiti uradni čas z realnim sončnim časom.

Milijoni ljudi po vsem svetu so na mestnih trgih in v zasebnih krogih pričakali novo leto 2026. Kot prva je v novo koledarsko leto vstopila pacifiška otoška država Kiribati, ki je polnoč dočakala ob 11. uri po srednjeevropskem času. Praznovanja so se nato postopoma selila čez svetovne prestolnice, kjer so potekali tradicionalni ognjemeti in javne prireditve ob prehodu iz leta 2025. Zadnji so novo leto pozdravili prebivalci Ameriškega Samoe ter nenaseljenih otokov Baker in Howland, kjer se je leto 2026 začelo 1. januarja ob 13. uri po srednjeevropskem času. Kljub različnim časovnim pasovom so globalna praznovanja minila v znamenju želja po miru in gospodarski stabilnosti, medtem ko so se številne države spopadale z organizacijo varnostnih ukrepov na množičnih javnih zbiranjih. Dogodek simbolizira enoten globalen prehod, ki vsako leto poveže različne kulture in narode.

Španija, ki geografsko leži na isti zemljepisni širini kot Portugalska in Anglija, uporablja drugačen časovni pas. Razlog za to je zgodovinska odločitev, povezana z vojno zgodovino države.

Otoška država Kiribati v Tihem oceanu je kot prva na svetu uradno vstopila v novo leto 2026. Republika, ki leži približno 6000 kilometrov vzhodno od Avstralije in šteje okoli 135.000 prebivalcev, je polnoč dočakala ob 11. uri po srednjeevropskem času. Zaradi razpršenosti na 33 otokih in specifične lege ob datumski meji država tradicionalno odpira svetovna praznovanja novega leta. Poseben status prve države, ki vstopi v novo leto, Kiribati ohranja že tri desetletja, odkar so leta 1995 revidirali časovne pasove. Medtem ko se v Tihem oceanu slavja začenjajo, evropske države, vključno z Nizozemsko, poročajo o prvih incidentih, povezanih s pirotehniko. V Haagu je policija zasegla 4800 kilogramov ognjemetnih izdelkov, gasilci pa so že posredovali pri prvem požaru, ki je izbruhnil v bližini ene izmed osnovnih šol.

Pacifiška otoška država Kiribati je bila prva na svetu, ki je prestopila prag novega leta 2026, kmalu zatem pa se je praznovanje začelo tudi na Novi Zelandiji. V Aucklandu, največjem novozelandskem mestu, so prihod novega leta obeležili z osrednjim dogodkom pri znamenitem stolpu Sky Tower. Petminutni ognjemet, ki je razsvetlil nebo nad mestom z 1,7 milijona prebivalci, je pritegnil množice obiskovalcev in simbolično napovedal začetek globalnih praznovanj. Auckland velja za prvo večje svetovno metropolo, ki gosti množična javna praznovanja ob novem letu. Po poročanju tiskovne agencije AP so se praznovanja v Oceaniji začela s prehodom iz leta 2025 v leto 2026 ob 19. uri po srednjeevropskem času. Dogodek na Novi Zelandiji predstavlja začetek niza novoletnih praznovanj, ki se bodo v naslednjih 24 urah zvrstila po vsem svetu, ko bodo države v različnih časovnih pasovih postopoma vstopale v novo koledarsko leto.

Otok Kiritimati v otoški državi Kiribati ter sosednji pacifiški državi Samoa in Tonga so kot prvi na svetu uradno vstopili v novo leto 2026. Zaradi svoje geografske lege v časovnem pasu, ki je dvanajst ur pred srednjim greenwiškim časom, so približno 7.000 prebivalcev Kiritimatija in prebivalci okoliških otokov polnoč proslavili že ob 11. uri po srednjeevropskem času. Zaradi specifičnih časovnih pasov v Pacifiku se praznovanja po svetu začenjajo v tem delu Oceanije, od koder se val praznovanj postopoma širi proti zahodu. Kljub temu da gre za razmeroma majhne skupnosti, dogodek vsako leto pritegne svetovno pozornost, saj simbolizira začetek novega koledarskega cikla na globalni ravni. Večjih posebnosti ali incidentov ob vstopu v novo leto iz teh regij niso poročali, praznovanja pa so potekala v skladu s krajevnimi običaji.

Milijoni ljudi so že pozdravili novo leto 2026, začenši z državami v južnem Pacifiku, kot sta Nova Zelandija in Kiritimati, ter nadaljevali v Avstraliji in Južni Koreji. Nemčija se pripravlja na silvestrsko noč in pričakuje prihod novega leta.

Prebivalci tihomorskih otočij Samoa in Kiribati so kot prvi na svetu uradno vstopili v novo leto 2026. Praznovanje se je najprej začelo v kraju Kiritimati na Kiribatih, ki leži v časovnem pasu UTC+14, ter na sosednji Samoi. Zaradi razgibanosti časovnih pasov bo potrebnih natanko 26 ur, da se bo v novo leto premaknila celotna planeta, zadnji pa bodo leto 2026 dočakali prebivalci Ameriškega Samoe in nenaseljenih Bakerjevega ter Howlandovega otoka. Dogodek na teh oddaljenih otokih vsako leto simbolično oznanja začetek svetovnih novoletnih praznovanj. Čeprav so praznovanja na pacifiških otokih v primerjavi z velikimi svetovnimi metropolami po obsegu manjša, dogodek pritegne pozornost svetovnih medijev zaradi edinstvenega geografskega položaja teh držav. Kiritimati, znan tudi kot Božični otok, ostaja ena izmed redkih naseljenih točk, ki zaradi administrativnih sprememb časovnih pasov v preteklosti ohranja prednost pred preostalim svetom.

Svet se je pričel poslavljati od leta 2025, ko so kot prvi v novo leto 2026 vstopili prebivalci tihomorske otoške države Kiribati. Zaradi časovne lege so praznovanja najprej stekla na območju Kiribatija, kmalu zatem pa so novo leto pozdravili tudi na Samoi, Tongi in Fidžiju. Ti otoki tradicionalno odpirajo svetovni krog novoletnih praznovanj, ki se nato nadaljujejo proti zahodu. Prvo večje svetovno mesto, ki je z obsežnim ognjemetom obeležilo prihod novega leta, je bil novozelandski Auckland. Praznovanje je potekalo v znamenju projekcij na 328 metrov visokem stolpu Sky, ki velja za najvišjo tovrstno zgradbo na južni polobli. Na stolp so projicirali vizualni pregled najpomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali preteklo leto 2025, s čimer so se prebivalci mesta poklonili ključnim trenutkom predvsem v regiji in po svetu.